-
1 sense
[sens] 1. noun1) (one of the five powers (hearing, taste, sight, smell, touch) by which a person or animal feels or notices.) čut(ilo)2) (a feeling: He has an exaggerated sense of his own importance.) občutek3) (an awareness of (something): a well-developed musical sense; She has no sense of humour.) občutek, smisel4) (good judgement: You can rely on him - he has plenty of sense.) zdrav razum5) (a meaning (of a word).) pomen6) (something which is meaningful: Can you make sense of her letter?) smisel2. verb(to feel, become aware of, or realize: He sensed that she disapproved.) zavedati se- senselessly
- senselessness
- senses
- sixth sense* * *I [sens]nounčut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost; plural razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenjethe sense of hearing — čut sluha, sluhcommon (good, sound) sense — zdrava pamet, zdrav razumin a sense — v nekem pogledu, nekakoliteral (figurative, proper) sense of a word — dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besedebe a man of sense! — bodi no pameten!are you out of your senses? — si ob pamet?, si znorel?to come to one's senses — priti k pameti, spametovati se; zavedati seshe had not the sense to turn off the gas — ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plinto make sense of s.th. — dati čemu smisel, razumeti kajit does not make sense — (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivoto recover one's senses — priti spet k pameti, spet se zavedetihave you taken leave of your senses? — si ob pamet? si znorel?talk sense! — govori pametno!II [sens]transitive verbzazna(va)ti, občutiti; nejasno se zavedati, slutiti; American colloquially razumeti, doumeti, dojeti, kapirati -
2 wring
[riŋ]past tense, past participle - wrung; verb1) (to force (water) from (material) by twisting or by pressure: He wrung the water from his soaking-wet shirt.) ožeti2) (to clasp and unclasp (one's hands) in desperation, fear etc.) viti (roke)•- wringer- wringing wet* * *I [riŋ]nounožemanje, ovijanje, stiskanje, izcejanje; krepak stisk (roke); technical stiskalnica (za vino); ožemalnikto give s.th. a wring — ožeti kajII [riŋ]1.transitive verbiztisniti, izžeti (sadje itd.), stiskati, izžemati, ožeti; zviti, zaviti (vrat), oviti, lomiti, viti (roke); skriviti, skremžiti (obraz); izkriviti, popačiti (pomen); iztisniti, izsiliti (davek, denar); stisniti (komu roko); figuratively stiskati (srce), mučitito wring s.o.'s hand — stisniti komu rokoto wring a confession from s.o. — izsiliti priznanje iz kogato wring money from ( —ali of) s.o. — izsiliti, izžeti denar iz kogahe wrings my words from their true meaning — on pači pravi pomen mojih besed;2.intransitive verbzviti se, kriviti se; povzročati bolečino, mučiti -
3 inward
['inwəd]1) (being within, especially in the mind: his inward thoughts.) notranji2) (moving towards the inside: an inward curve in the coastline.) v notranjost•- inward- inwards
- inwardly* * *I [ínwəd]adjective ( inwardly adverb)notranji; figuratively duševni, duhovni; figuratively pravi; na poti v domovino; kopenski; domačBritish English inward duty — uvozna carinaII [ínwəd]adverbnoter, v notranjost, v notranjostiIII [ínwəd]nounnotranjost; plural drobovje -
4 intendment
[inténdmənt]nounnamen; juridically pravi pomen -
5 sound
I adjective1) (strong or in good condition: The foundations of the house are not very sound; He's 87, but he's still sound in mind and body.) zdrav2) ((of sleep) deep: She's a very sound sleeper.) trden3) (full; thorough: a sound basic training.) temeljit4) (accurate; free from mistakes: a sound piece of work.) brez napake5) (having or showing good judgement or good sense: His advice is always very sound.) pameten•- soundly- soundness
- sound asleep II 1. noun1) (the impressions transmitted to the brain by the sense of hearing: a barrage of sound; ( also adjective) sound waves.) zvok; zvočen2) (something that is, or can be, heard: The sounds were coming from the garage.) zvok3) (the impression created in the mind by a piece of news, a description etc: I didn't like the sound of her hairstyle at all!) podoba2. verb1) (to (cause something to) make a sound: Sound the bell!; The bell sounded.) zveneti2) (to signal (something) by making a sound: Sound the alarm!) (po)zvoniti3) ((of something heard or read) to make a particular impression; to seem; to appear: Your singing sounded very good; That sounds like a train.) slišati se; zdeti se4) (to pronounce: In the word `pneumonia', the letter p is not sounded.) izgovoriti5) (to examine by tapping and listening carefully: She sounded the patient's chest.) osluškovati•- soundlessly
- sound effects
- soundproof 3. verb(to make (walls, a room etc) soundproof.) zvočno izoliratiIII verb(to measure the depth of (water etc).) sondirati- sounding- sound out* * *I [sáund]nounzvok, zven, glas, šum; ton; slušaj, doseg sluha; figuratively vtis; pomen, smisel; obsolete sporočilo, naznanilothe sound of a bell — glas zvona, zvonjenjeI don't like the sound of it — to mi ni všeč, tu nekaj ne more biti v reduthere was much sound but little sense in his speech — njegov govor je bil poln donečih besed, a reven idejII [sáund]intransitive verbzveneti, doneti, razlegati se; figuratively zdeti se, delati vtis, slišati se; transitive verb music trobiti, pihati (v trobento); igrati (na glasbilo); napraviti, da nekaj zveni, se sliši; izgovoriti (glas); naznaniti z zvonom, s trobento (umik, alarm); naglasiti kaj; pregledati pravilnost (kolesa železniškega vagona) s trkanjem kladiva; preiskati, prcgledati (npr. pljuča) z osluškovanjem; objaviti, razglasitito sound s.o.'s lungs — osluškovati komu pljučato sound s.o.'s praises — peti komu hvaloit sounds as if he was keeping something back — to zveni, kot da nekaj prikriva (da ne pove vsega)it did not sound like his voice — ni bilo slišati, kot da bi to bil njegov glasto sound off American slang odkrito govoriti, pritožiti se; klicati imenato sound in — iti za; glasiti se naIII [sáund]1.adjective ( soundly adverb)zdrav, čil; nepoškodovan, neranjen, cel, dobro ohranjen, brez napake; nepokvarjen (o sadju); (o spanju) miren, trden, globok; krepak, poštén (o udarcih); (o ceni) zmeren, ki ustreza vrednosti blaga; pameten, trezen, pravilen (sodba itd.); osnovan, upravičen, temeljit, tehten (razlog); pravi; juridically veljaven zakonit; dobro premišljen, pameten; (o osebi) zanesljiv, zvest, pošten; (vedenje) pravilno, brez graje; economy soliden, zanesljiv; solventensound as a bell, as sound as a roach — zdrav kot ribasound advice — dober, poraben nasvetsound currency economy zdrava valutaa sound objection — utemeljen, tehten ugovorsound timber — zdrav, jeder lesis he quite sound in mind? — je (on) čisto pri pravi pameti?to get a sound whipping — biti pošteno našeškan (tepen);2.adverbtrdno, globoko; zeloto be sound asleep, to sleep sound — trdno, globoko spatiIV [sáund]1.nounmedicinesonda; nautical merjenje globine; nautical grezilo, svinčnica;2.transitive verb nautical(s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu); medicine preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo; figuratively oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe); intransitive verb meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dnato sound s.o. on (about) — pretipati koga gledéto sound out s.o.'s views — skušati zvedeti stališča kake osebeV [sáund]nounmorska ožina; obsolete morski rokav; zoology ribji mehur; zoology sipa
См. также в других словарях:
právi — a o prid. (ȃ) 1. ki ima potrebne, zaželene lastnosti, značilnosti: vijaki, ki si jih prinesel, niso pravi, pog. ta pravi; kip je šele na vrtu dobil pravo mesto / to so pravi čevlji za mokre jesenske dni / pravi človek je za to nalogo, saj je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tá — tó zaim., ed. m. téga tudi tegà, tému tudi temù, za neživo tá, za živo in v samostalniški rabi téga tudi tegà, tém tudi tèm, tém tudi tèm; ž. té, téj tudi tèj stil. tì, tó, téj tudi tèj stil. tì, tó; s. téga tudi tegà, tému tudi t … Slovar slovenskega knjižnega jezika
takó — prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni; tako se primi, da ne boš padel; počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bolj — prisl. 1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta; govori bolj sebi kakor drugim; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki ∙ vrnil se je bolj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drúgi — a o štev. (ū; drugi pomen ȗ) 1. ki v zapovrstju ustreza številu dva: drugi dan v tednu; otroci iz drugega zakona; otrok v drugem letu starosti; dne 2. [drugega] marca; Filip II.; v drugi polovici leta / upam, da pride po drugi (uri) 2h; 14h /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
edíno — prisl. (ȋ) izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on // z oslabljenim pomenom poudarja pomen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ênolíčen — čna o prid. (ē ȋ) mat. ki ima eno samo vrednost, en sam pomen: enolična računska operacija; enolična rešitev / enolična funkcija funkcija, pri kateri ustreza vsaki vrednosti neodvisne spremenljivke samo ena vrednost odvisne spremenljivke ◊ obrt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izvíren — rna o prid., izvírnejši (ȋ) 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge: izvirna domislica, misel, zamisel; izvirna interpretacija pesmi; poiskati izvirno rešitev problema; snov povesti je izvirna / izviren mislec, pesnik; prizadeva si, da bi bil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kàr — čésar zaim., čémur, kàr, čémer, čímer [mǝr] (ȁ ẹ̑) 1. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa zaimensko odnosnico srednjega spola, nakazano v nadrednem stavku: navdušuje se za vse, kar je lepo; nekaj je na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúč — i in í ž (ú; ū) 1. vir umetne svetlobe: luč brli, gori, plapola, sveti, ugasne; luči migotajo; luči se prižigajo, ugašajo; luč me slepi, zastri jo; pogasiti vse luči; prižgi luč; ugasniti, upihniti luč; brleča luč; ekspr. morje pisanih luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nós — ú in a m, mn. nosóvi (ọ̑) 1. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje: drgniti si nos; obrisati si čelo in nos; prijeti se za nos; dolg, koničast, raven, velik, navzgor zavihan nos; od pijače ima rdeč nos; potne kapljice na nosu / grški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
